V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja naravnih habitatov, med katerimi so travniki eni ključnih, saj so tudi izjemno pomemben vir hrane za čebele in ostale opraševalce. Kljub temu se soočajo s številnimi izzivi, saj so travniki ogroženi tako zaradi intenzifikacije kmetijske rabe kot tudi zaradi opuščanja gospodarjenja. V tem kontekstu je bila organizirana delavnica Zasejmo prva semena, kjer so strokovnjaki, raziskovalci in praktični izvajalci predstavili metode pridelave avtohtonih semen in možnosti obnove travniških habitatov.
Dejavniki ogrožanja travnikov v Sloveniji vključujejo intenzifikacijo kmetijske rabe, predvsem preoravanje travnikov v njive, gnojenje, prezgodnjo prvo košnjo, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje in izsuševanje. Travniki so podvrženi zaraščanju z grmovjem, gozdom in invazivnimi rastlinami zaradi opuščanja košnje in paše. Prav tako pa širitve naselij, cest in industrijskih območij dodatno prispevajo k izgubi travnikov.

V okviru delavnice so bile predstavljene ugotovitve raziskave, ki je analizirala izgubo naravovarstveno pomembnih travnikov s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS). Primerjava podatkov iz preteklih desetletij je pokazala znatno zmanjšanje površin bogatih, vrstno pestrih travnikov, kar potrjuje potrebo po aktivnem ukrepanju.

Zakaj torej obnavljati travnike?
Obnova travnikov je ključna za obnovo degradiranih območij po večjih posegih v naravo, preprečevanje erozije in širjenja invazivnih vrst, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.

Travnike pa lahko obnavljamo na več načinov in sicer, da jih prepustimo naravni sukcesiji, kjer se travnik obnovi samostojno, kar pa je dolgotrajen proces. Z zmanjšanjem intenzivnosti rabe preko manj pogostega gnojenja in košenja, kar omogoča naravno regeneracijo. Preko uporabe semenskih mešanic, predvsem semen avtohtonih rastlin, pridobljenih na različne načine. Tudi prenos dozorelega rastlinskega materiala preko košnje ali mulčenja in prenos vrhnje plasti tal, ki prenaša tako semena, kot tudi mikroorganizme in talne organizme sta lahko učinkovita načina obnove travnikov.

Pridelava avtohtonih semen

V Sloveniji pridelava avtohtonih semenskih mešanic še ni sistematično organizirana. Trenutno manjše količine prideluje Botanični vrt v Ljubljani, večina semen pa prihaja iz Avstrije.
Metode zbiranja semen pa vključujejo:

• Uporabo krtačnega stroja, ki učinkovito zajame semena, katere je mogoče shraniti in kasneje posejati.
• Uporabo kombajna, ki hitro pobere večje količine semen, a ne zajame drobnih semen nizkorastočih rastlin.
• Uporabo sesalnikov, ki so primerni za strme terene, vendar zajamejo tudi nečistoče in nevretenčarje.
• Ročno nabiranje, ki sicer zagotavlja najkakovostnejša semena, vendar je časovno zahtevna metoda.
• Uporabo zelenega mulča in sajenje sadik, ki sta metodi, ki omogočata prenos vegetacije na nova območja.

 
Priporočila za uspešno obnovo travnikov

Trajnostno upravljanje pa je izjemno pomemben vidik ohranjanja in obnove travnikov in vključuje ukrepe kot so mozaična raba (kombinacija košnje in paše), ohranjanje mejic, solitarnih dreves in cvetočih pasov, omejitev gnojenja in izogibanje apnenju, odstranjevanje invazivnih rastlin in opustitev pokošene biomase nekaj dni, da semena padejo na tla.
Delavnica Zasejmo prva semena je bila pomemben korak k ozaveščanju o nujnosti pridelave avtohtonih semen in obnove travnikov v Sloveniji. Udeleženci so spoznali različne metode zbiranja in sejanja semen ter praktične pristope za ohranjanje travniških ekosistemov.

Mojca Pibernik, svetovalka za ekonomiko JSSČ
FOTO: Pixabay